Marketinški up

Priznam, veliko prepričevanja je bilo potrebnega, da sem oddal prijavo za marketinški up. Ali sem še vedno "up" po 10 letih bolj ali manj intenzivnega dela v naši panogi? Ali ne bi raje dal prednosti komu vsaj malenkost mlajšemu, ki je ravno magistriral?

Odtehtalo je mnenje, da se mora metodologija, ki je bila načeta, razvijati naprej. Zamisel, da je zadovoljenost tisto, kar moramo meriti (in ne zadovoljstvo), naj preverijo in razdelajo še drugi strokovnjaki.

Kul je biti marketinški up

In naj vam povem, zadeva je "ful kul". Nekaj "hudih" strokovnjakov, ki zares nekaj vedo o marketingu in znanstvenem raziskovanju (in niso poklicni "guruji"), ti dokončno razčisti eno ključnih vprašanj: "A si v svoji magistrski malo pretiraval, ko si napisal, da so stvari drugačne, kot se zdijo?". Kar je še lepše, v magistrski je pravzaprav veliko let izkušenj, raziskovanja in prakse, tako da tudi odpadejo vsa namigovanja na "teoretični prispevek".

Ja, sledijo številne čestitke od vsepovsod (še enkrat hvala prav vsem) in po dolgem času imaš izgovor za kratke pogovore s kolegi. :)

Zadovoljenost namesto zadovoljstva v marketingu

Vsi, ki še ne veste, kaj je zadovoljenost in zakaj vaše stranke niso zadovoljne (čeprav ste prepričani, da so), si preberite nekaj o zadovoljstvu (zaposlenih). Če nimate časa, pa lahko počakate na nekaj naslednjih prispevkov na Malih sivih celicah. Prej ko slej boste zadovoljili svojo radovednost.

In še zadovoljene marketinške zahvale :)

No, nikjer drugje ni primernejšega prostora, da se še enkrat zahvalim vsem "krivcem" za to nagrado:

1. Oma (stara mama po ne-štajersko); vsak teden me je kot otroka vodila na bolšji sejem, kjer sem preprodajal stripe in drugo rabljeno blago - in vedno znova me je poučila, da naj poslušam, če želim prodajati; verjetno sem se takrat začel učiti marketinga?
2. Natalija; pusti me cele ure za računalnikom in čudnimi knjigami ter revijami; če me ne bi čisto tako po ovnovnsko lansko leto priganjala, da se potrudim, verjetno še nekaj let ne bi bilo magistrske; no, pa še enih 500 razlogov imam, da je številka 1 pri meni.
3. Celotna družina, od staršev do brata, svakinje, nečakov, nečakinje, tašče in tasta, svaka, do vseh tet, stricev in tretjih kolen seveda; če mi ne bi tolikokrat povedali, kako sem vedno večji, bi verjetno ostal še vedno čisto majhen otrok.
4. Prof. dr. Damijan Mumel (mentor) in prof. dr. Boris Snoj (somentor); dosledna, vrhunska strokovnjaka, ki pozornim poslušalcem posredujeta praktično večne osnovne resnice marketinga. Če ju ne bi poslušal, bi verjetno ostalo le pri "up"u.
5. Viktor Vild; človek, ki se je verjetno v praksi več ukvarjal s človeškimi viri, kot so številni strokovnjaki s tega področja uspeli prebrati. Njegovo žilica za sodelovanje, koristni nasveti in vzpodbude so zaznamovali zadnjih 8 let mojega življenja in prispevali k magistrski nalogi levji delež.
6. Tanja Kavran (to mogoče nisi pričakovala, ampak moram), sekretarka DMS; poznam jo sicer prekratek čas, glede na to, kako pozitivna oseba je. Motivira, vztraja, pohvali, razdaja se. Srčna, prijazna in tista, ki je "kriva" za končno odločitev, da oddam nalogo.
7. Vesna Gornjec je sodelovala pri zametkih metodologije, ki se je kasneje razvila iz tega; če ne bi Vesna tistega usodnega dne prišla z razdelano teorijo zadovoljstva, bi se celotna slika mogoče obrnila čisto čisto drugače...
8. En kup ljudi, ki berete tole, se med seboj ne poznate, a vedno zelo zelo veliko prispevate k mojemu delu. To bi bil predolg prispevek, da vas vse naštejem, ampak vedite, "krivi" ste. :)

Toliko za začetek. Več o marketinškem upu naslednjič, ko uspem predelati zanimivo delo Maje Hosta, marketinškega upa 2008 za najboljše diplomsko delo.