Motivacija in izpolnitev pričakovanj

Danes sem prejel izvod zanimive revije. Med drugim je v enem članku pisalo, da "...biti motiviran pomeni, da je izpolnitev mojih pričakovanj v ravnotežju z izpolnitvijo pričakovanj delodajalca do mene".
Izjava niti ni tako napačna.

Motivacija in izpolnitev pričakovanj sta povezana, vendar izpolnitev pričakovanj sama po sebi verjetno ne bo motivirala vaših zaposlenih (sodelavcev). Motivacija je namreč šele tretja stopnja v odločitvah uporabnikov (zaposlenih), da nekaj ukrenejo. Stvar, ki jo sicer rad razložim v osnovah marketinga:
(kliknite za povečano sliko)


Glede na naše potrebe se pojavi motiv, da jih bomo zadovoljili. To se običajno zgodi skoraj v istem trenutku, ko se pojavi potreba. Motiv dejansko predstavlja težnjo/aktiviranje človeka po zadovoljitvi neke potrebe (potreba po denarju, ugledu,...).

Kadar torej rečemo, da želimo nekoga motivirati, ga dejansko želimo pripraviti k temu, da se aktivira za zadovoljitev svojih potreb.

In kakšno vlogo imajo pri tem pričakovanja, ki so omenjena v zgornjem citatu?

Če torej razumemo človekove potrebe (denar),

mu lahko ustvarimo pričakovanja (dobil boš denar),

če bo zadovoljil naše potrebe (delaj za mene).

Pričakovanja so torej le naše orodje, s katerim prepričamo sodelavce, da zadovoljijo naše potrebe. Če torej še enkrat skušamo pogledati na citat zgoraj lahko vidimo, da je napaka pravzaprav majhna. Biti motiviran pomeni pravzaprav "pričakovati izpolnitev potreb" in ne imeti že izpolnjena pričakovanja.

Preprosteje povedano: (predvsem moški del) kdaj vas bolj "motivira" tale slika na desni? Pred ali po izpolnitvi pričakovanj?

Kaj se zgodi potem, ko so pričakovanja izpolnjena ali ne? To si lahko preberete v magistrski nalogi »Raziskovanje zadovoljstva zaposlenih na osnovi koncepta neizpolnjenih pričakovanj«.