Na poti od doma do pisarne v sicer prijetnem jutru doživim 10 minut grenke resnice o vedenju zaposlenih.
Začne se pri izvozu iz parkirišča. Delavci Snage so bili očitno jezni, ker jim nihče ni dvignil "rampe", ki preprečuje dostop na parkirišče. Sosed, ki to običajno počne, je bil na dopustu. Zato so kesone pustili tik ob rampi, da je bil prevoz nemogoč. "Pospravite si jih sami nazaj" je bilo nevidno sporočilo zaposlenih tega podjetja.
Že nekaj trenutkov za tem po cesti pridirja službeni avtomobil nekega elektro podjetja (imena žal nisem uspel razbrati) in v naglem prehitevanju skoraj povozi starejšo žensko na prehodu za pešce. Pri tem seveda želi s kretnjami rok nekaj dopovedati, a večina nas še ni dojela, kaj vse se je pravzaprav zgodilo, zato tega ne razumemo.
Med čakanjem na kratek opravek Natalije sedim v avtu in opazujem nekaj taksistov med pogovorom. Gospa srednjih let, taksistka, se odpravi k svojemu vozilu in tik preden vstopi, na tla odvrže še kadeč cigaret.
Običajne človeške navade, čustva in dejanja. Nič pretirano nenavadnega, če ne bi ti isti ljudje seveda bili zaposleni v podjetjih, katerim ustvarjajo image in ugled. In pri taksistih - celo ustvarjajo image in ugled našega mesta. Na trgih, kjer smo odvisni od tega ugleda. A ni skrajni čas, da se začnemo ukvarjati s
tržnim vedenjem zaposlenih?
Kako zaposleni ustvarjajo ugled podjetja?
Dusan