Če ste v preteklem mesecu kaj obiskali Bled, ste bili prav gotovo deležni razočaranja na obrazu zaposlenih – še posebej v gostinstvu in hotelirstvu. Kaj se dogaja na Bledu? Enostavno rečeno … jadranski sindrom. Kaj je to?
Hrvaška oziroma jadranska obala vsako leto gosti preko pol milijona Slovencev in še nekaj milijonov drugih gostov in vse do lanskega leta je turizem cvetel; in to kar sam od sebe. Prijaznost in profesionalnost zaposlenih sta bili bolj redkost kot pravilo. Večina lastnikov je bila čisto zadovoljna s tem, da je ponudila gostom streho nad glavo, kakšen lokalni običaj in se zanašala na lepo vreme. Vse ostalo so se gosti že znašli. Jadranski sindrom, ki je prinašal dovolj denarja v blagajno.
Sedaj pa je tukaj kriza. Recesija sili tudi turiste, da so bolj izbirčni in zahtevni pri izbiri destinacije za svoj dopust. In sedaj se kažejo kot ključni kriteriji za izbiro tisti, ki jih naša ekipa »ponavlja in trenira« pri nekaterih hotelskih verigah: profesionalnost in prijaznost v vsakem trenutku, vedno preverite zadovoljstvo gosta, potrudite se "1%" več od tega, kar gost pričakuje in veselite se vsakič, ko se vrne.
Tisti, ki tega na hrvaški obali niso premogli v preteklosti (in vemo, da jih je bilo kar nekaj), bodo imeli letos priložnost, da se ob pogledu na prazne ali minimalno zasedene apartmaje in sobe vprašajo: »Pa kaj moram narediti, da se bo situacija izboljšala?« Ali pa bodo enostavno prodali tistemu, ki jim bo pomahal z evri pred očmi – česar se najbolj bojijo v hrvaški vladi, ker bodo s tem prikrajšani za marsikatero »turistično kuno«, ki jim je do sedaj vsako leto pritekla v proračun.
Jadranski sindrom…ki smo ga deležni tudi v Sloveniji.
Bled je bil v preteklosti samozadovoljen s svojo podobo. Prodajali so se »sami od sebe« – brez dodatne prodaje ali dodane vrednosti, ki se zahteva, da se gost zadovoljen vrne – in pripelje še koga s seboj. Lastniki gostinskih objektov so razmišljali po principu: »Dokler imamo jezero, otok in grad, bodo ljudje prihajali. To je dejstvo.« Vendar danes ni destinacija tista, ki prodaja. Danes prodajajo hoteli, moteli in restavracije. Imate namreč goste, ki jim destinacija sploh ni tako zanimiva, hotelsko osebje in ambient pa sta naravnost enkratna.
Vam povem nekaj – enako so razmišljali v ZDA, ko so prodajali »slabe hipoteke« na Kitajsko po sloganu »Kitajska bo itak kupovala, dokler bo obstajala.« Kaj pa, ko se ustavi? Pa pravijo: »To se ne more zgoditi.«
Bled je trenutno dokaj prazen. Vsi se bojijo, da tudi poletje ne bo prineslo odrešitve. Hoteli so dobili več desettisoč odpovedi nočitev, gostje so in bodo predvidoma predvsem domači. Lokalne restavracije in gostinci odpuščajo zaposlene in najemajo študente, da vsaj nekako preživijo.
Jadranski sindrom je pokazal svoje »zobe«. Kriza je vse samo še poslabšala.
Rešitev?
Jasno je, da ljudje, ki so zadevo pripeljali v krizo, z obstoječim znanjem in pristopom ne morejo zadeve pripeljati na «zeleno vejo«. Obstaja pa kar nekaj rešitev - promocijskih pristopov in »prodajnih prijemov«, ki tudi v takšni situaciji vžgejo. Od direktne prodaje do izkoriščanja moči blagovne znamke. Če samo pogledate v zakulisje odlične prodaje nekaterih podobnih »resortov«, lahko vidite, da kriza zares obstaja samo pri tistih, ki se nanjo niso ustrezno pripravili.
Bledu in vsem njihovim lastnikom želim, da bodo sprejeli prave odločitve in popeljali Bled nazaj v pozicijo moči in ugleda, ki mu je nekoč pripadala.
jadranski sindrom.