Rimskokatoliška cerkev ima najverjetneje kakšnih 1,3 milijarde članov. Facebook (FB) približno 200 milijonov. Površen opazovalec bi sedaj sklepal, da bo FB v kratkem prekosil cerkev, ker je to naredil v 5 letih, kar je cerkev naredila v 2.000. A vendar, cerkev ima toliko živih članov, torej tistih, ki so se rodili v približno zadnjih 100 letih, ne zadnjih 2.000.
Pustimo ob strani statistiko in napovedovanje prihodnosti, ki je nemogoče. Bolj zanimivo vprašanje je, zakaj imata ti dve "skupnosti" tako veliko število članov, politične stranke in druga združenja (društva za zaščito živali, Unicef, Greenpeaces,...) pa se lahko pogovarjajo kvečjemu o stotinah tisočih?
Da, odgovor je odličen marketing. A vendar, ne odličen v tem, kar bi večina pomislila - komunikacijah - ampak v odličnem
izdelku. Izdelku, ki zadovoljuje nekaj temeljnih človeških potreb.
Obe skupnosti namreč dajeta svojim članom občutek pripadnosti, pri čemer je cerkev daleč boljša od Facebooka. Ljudje namreč želimo pripadati neki skupnosti, ker nas je strah, da ne bi kadarkoli ostali sami. Zato pripadamo družini, nato družbi prijateljev, državi, političnim strankam in nenazadnje religijam. In zakaj je cerkev torej toliko boljša od Facebook-a? Ker ima nekoga nesmrtnega.
Pojem "nesmrtnosti" boga daje neverjeten občutek varnosti. Ljudje se namreč večinoma zavedamo, da so stranke, Facebook, država, prijatelji in nazadnje žal tudi družina minljivi. Vse ima svoj čas trajanja, po katerem neizbešno izgine. In tega se s staranjem še posebej zavedamo. Zato starejši postajajo vedno bolj in bolj verni in iščejo še edino skupnost, ki pa res ne more izginiti - cerkev.
Cerkev in FB imata tudi odlično
cenovno politiko. Vse je na začetku brezplačno in pravzaprav vam res nikoli nič ni treba plačati, če ne želite. Pri tem je celo zelo težko najti zmagovalca v kategiriji cene, saj imate pri FB stroške električne energije in dostopa do interneta, v cerkvi pa običajno neke neizogibne dajatve (če ne želite, da vas sosed obrekuje, kako nič ne prispevate).
Zanimivo je, da sta obe skupnosti
dosegljivi zelo blizu in kadarkoli. Distribucija je pravzaprav odlična. In če ste se včasih morali sprehoditi do bližnje cerkve (ki res ni bila daleč), imate danes še vrsto on-line storitev, ki vam tudi omogoča instant sodelovanje v skupnosti. Strošek uživanja v obeh skupnostih je torej podoben (električna energija, internet dostop), rahlo prednost pa dajem tu spet cerkvi - FB še nima recimo kioska v vsaki vasi, kjer se ustavite, da malo posurfate po skupnosti. Med tem ko ima cerkev res v vsaki vasi neko stavbo in človeka.
Nenazadnje pa
komunikacijski dvoboj. U, tu sta obe skupnosti več kot odlični. A vendar, kljub temu, da FB upravlja skupnost sama in da za njo stojijo vrhunski komunikatorji, se zdi, da cerkev drži v rokah močnega aduta. Seveda nesmrtnost. Prav tako ima 2.000 let izkušenj in odlično poznavanje simbolov ter človeškega vedenja. Še najpomembneje, ob vseh virtualnih storitvah ima cerkev še pomembno tedensko druženje ob nedeljah, ko ljudje niso obremenjeni z drugimi zadevami. In to "realno" druženje je za porabnike veliko pomembneje od "virtualnega". Je doživetje, ki ga zaznavajo z vsemi čutili, tudi vonjem.
Da, res je - cerkev je velik zmagovalec in lahko ste prepričani, da bo, za razliko od FB-a, obstajala še naslednjih 2.0000 let, če ne bo seveda prišlo do bistvenih drugih sprememb. A vendar, ne toliko zaradi svoih komunikacij, kot zaradi izdelka.
Če ste torej kdaj pomislili, kako bi bilo prijetno imeti lastno spletno stran z 200 milijonov uporabnikov - imate odlično priložnost, da jo naredite. Izmislite si dobro zgodbo, v njo umestite nesmrtni lik, ki daje vsem svojim članom nesmrtnost. A pazite, da vas ne označijo za "sekto".
pripadnost, nesmrtnost, izkušnje.