Ko je nek gospodarski minister zvečer, po napornem dnevu, pred kamero dobil neprijetno vprašanje, je ubral varen izhod - floskulo. Povedal je, da je malo gospodarstvo izrednega pomena za državo in da bo vlada naredila vse, da ga razbremeni in tako poveča razvojne potenciale.
V tistem trenutku je floskula bila prijetna, rešil se je razmišljanja in odšel na zaslužen spanec.
Nekaj dni, tednov ali mesecev kasneje je na seji vlade prišlo do spoznanja, da je proračun pretesen in državne institucije rabijo več denarja. Finančni kolega je takoj našel rešitev, kako z malimi modifikacijami nekega zakona lahko povečajo prilive v proračun. Sklep je bil seveda hiter in enostaven. Rabimo denar, uvedimo te ukrepe.
Ti ukrepi so prav te dni prišli do mene, lastnika in direktorja malega podjetja po sledeči poti:
1. Klicala me je računovodkinja in pojasnjevala po telefonu, da je prišlo do spremembe davčne zakonodaje,... in mi kakšnih 10 minut skušala razložiti, kako bom zdaj spadal v nek drug razred, kako se bodo moji davki in prispevki obračunavali drugače in...
2. OK, nisem razumel, zato mi je poslala po elektronski pošti "krajšo" verzijo. Sem bral in gledal in razmišljal 10 minut ter se odločil, da pokličem in si skušam razjasnit. Imam možnost, da se celo odločim med nekimi scenariji in nekaj prihranim.
3. Kličim in po 15 minutah ugotovim, da se lahko odločim za zamenjavo vodstva (nekdo drug postane direktor), pridobim partnerja v podjetje ali pa z neko varianto znižam svojo osnovo za pokojnino in potem...
4. OK, jutri grem tja za kakšnih 30 minut (skupaj z logistiko 1 uro), da se odločimo kako in kaj.
Ko se bomo odločili, bo postopek verjetno spet zahteval vsaj kakšnih 2-3 ure dela (mene ali pooblaščenih oseb), da bomo zadeve spravili na minimalno razliko, ki jo bom prispeval v državno blagajno - verjetno kakšnih 300€ letno.
Verjetno veste, kaj si mislim v tem trenutku?
Domnevam, da si gospodarski minister in vsi njegovi predhodniki tega niso želeli. Res ne verjamem, da bi si kdo želel obremenjevati mene in meni podobne. Kaj šele, da si je kdo želel, da bi tisoče podobnih podjetij in njihovih računovodstev zapravilo torej na tisoče ur za to neumnost.
A vendar, to se je zgodilo. Porabljenih bo
tisoče ur malega gospodarstva, da se bodo izpolnjevali obrazci, sklepale nove pogodbe in da bo od tega državna blagajna imela na koncu nekaj € več.
In zakaj je pravzaprav vse skupaj nevarno za gospodarskega ministra in skoraj vse njegove kolege ter predhodnike v vladi in predhodnih vladah? Ker so izgubili vso zaupanje in kredibilnost pri malem gospodarstvu. Ker ni nobene možnosti, da jim kadarkoli ponovno verjamem, da podpirajo malo gospodarstvo.
In to je pomemben nauk tudi za vse nas v marketingu in HRM. Kadar nimamo kaj za povedati, ne floskulirajmo. Ker se nam bo vrnilo kot bumerang z nezaupanjem naših kupcev. Ne govorimo zaposlenim, da bomo vlagali v njihov razvoj, če nimamo resnih načrtov. Ne prepričujmo kupce, da imamo najboljši izdelek na svetu, če se zavedamo njegovih pomanjkljivosti. Res je, da ga bomo prodali. A ponovnega nakupa ne bo.
zato se ga vzdržite.