12.8.2010
Za družabna omrežja, še posebej zadnje čase za Twitter, najdemo predvsem veliko "navodil", tipa:
- 10 korakov do uspešne Twitter kampanje
- Vse o uspehu na Twitterju
- 19 razlogov za uporabo Twitterja
- ...
Večina navodil si je podobnih in ko prebereš prve tri, si bolj ali manj prebral vse. Saj, kaj pa se lahko napiše o omrežju s 140 črkami? :-)
Kaj pa psihologija uporabe Twitterja?
Zato so mi toliko bolj všeč drugačne obravnave. Recimo tale o 10 psiholoških "vpogledih" v Twitter. Ker so mi te pravljične številke (10, 7, 19,...) nekoliko nadležne, bom raje na kratko napisal povzetek za vse, ki nimate volje za daljšo angleško različico (ki pa je odlična).
- Komunikacija na Twitterju je podobna gluhemu telefonu. Po nekaj "re-tweetit" se osnovno sporočilo spremeni.
- Ljudje se predvsem vpišejo v Twitter, da bi sledili svojim prijateljem in kar tako pokramljali (na kratko).
- Očitno bolj ustreza moškim (kar je povsem logično, ker radi manj govorimo - 140 znakov je dovolj).
- Večji delež ljudi samo teži (beri: narcisoidno pišejo zgolj o sebi in svojem).
- Večina uporabnikov uporabi Twitter bolj ali manj le 1x (nič nenavadnega, če v visoko razvitem svetu lahko komuniciraš samo s 140 znaki na tipkovnici).
- Twitter je bolj informativne in ne družabne narave.
Napredni RSS?
Predvsem zadnja točka se zdi izredno pomembna. Če slediš kakšnemu mediju (rtv slo, 24ur,...), ki ves čas zgolj objavlja svoje članke (brez povratne komunikacije), opaziš to informativno naravnanost Twitterja. Mediji ga vidijo večinoma zgolj kot kanal, preko katerega dobivajo obiskovalce na spletno stran in s tem nekako vzdržujejo svoj obstoj. Uporabniki ga zaznavajo kot priložnost, da bodo prvi obveščeni o nečem. A ni dober občutek, ko prvi med prijatelji veš, da je izšel nov domači video znane osebnosti? Wooopiii... :-)
Praktično gledano je torej Twitter v veliki meri "nadomestil" RSS, ki nikakor ni tako dobro zaživel, kot bi se pričakovalo (kar ne pomeni, da ni bilo uspehov). Predvsem zato, ker v RSS ni bilo integrirano to, kar je v Twitter - možnost reagiranja, povratne komunikacije, interakcije z drugimi uporabniki in prijatelji.
Psihološki omejitveni dejavniki
Kljub izjemnemu razvoju Twitterja se kažejo določene posebnosti tudi v statistiki uporabe Twitterja v ZDA. Čeprav je njegova prepoznavnost praktično identična Facebookovi, je aktivnost uporabe Facebooka 6x večja. 51% uporabnikov sledi podjetjem, znamkam ali znanim osebnostim.
Jasno je, da predvsem 140 znakov močno omejuje komunikacijo. Izražanje čustev je paradoksalno, prav tako onemogočena kakršnakoli resna argumentacija. Čeprav ima Twitter vrsto dodatkov in možnosti, je uporaba teh zapletena, zahteva ločeno uporabo in podobno.
In kakšno je vaše mnenje?
Ali lahko Twitter preživi do leta 2025? Sploh, če namereva ostati omejen za 140 znakov v družbi, kjer bo video komunikacija nekaj povsem običajnega?
Dušan Vrban