NAMEN KONGRESA

Aktualno stanje železniškega sistema

Železniški sistem Evropske Uniji se je zaradi uveljavitve temeljnega koncepta štirih svobod (prost pretok blaga, kapitala, storitev in ljudi) razvijal in oblikoval v skladu s potrebami po povečanju učinkovitosti železniških storitev. Glede na izkušnje iz neobvladljive rasti cestnega prometa (glavnega konkurenta železniškemu) se nahajamo pred zelo kompleksnim vprašanjem, kako ta razvoj omejiti oz. kako spodbuditi njemu alternativne oblike transporta.

Stranski učinek proste izbire transportnih storitev in povečane mobilnosti predstavljajo:

• zasičenost glavnih cestnih in železniških povezav, mest in letališč:
  • 10 % vsega cestnega omrežja (7500 km);
  • 20 % vsega železniškega omrežja (16000 km);
  • 30 % vseh letov na glavnih evropskih letališčih ima zamude večje od 15 min;
• neenakomerna rast različnih načinov prevoza
• slaba kvaliteta prevoznih storitev;
• regionalna izoliranost;
• naraščanje škode, ki jo povzroča promet okolju in zdravju;
• skupni izdatki za prometno dejavnost v EU znašajo 1000 mrd EURO, kar pomeni več kot 10 % celotnega BDP v EU in zaposluje več kot 10 Mio ljudi;
• 41000 mrtvih letno = 2% BDP EU.

Trendi, ki se pričakujejo na tem področju do leta 2010 so:

• 38 % povečanje v tovornem prometu;
• 24 % povečanje v potniškem prometu:
  • 3 Mio novo registriranih osebnih avtomobilov letno;
• 50 % povečanje prevozov s težkimi tovornjaki;
• povečana potrošnja energije v prometu;
• poslabšanje kvalitete zraka;
• povečan vpliv na klimatske spremembe;
• povečan hrup.

V izogibanje negativnim trendom, ki so predvideni, je Evropska Komisija pripravila t.i. Belo knjigo - skupna evropska prometna politika za leto 2010, ki predvideva konkretne ukrepe na področju transporta za zmanjšanje odvisnosti med gospodarsko rastjo in naraščanjem prometa brez omejevanja mobilnosti ter učinkovito uporabo različnih vrst prevoza.

Za preprečevanje diskriminacije pristopa do železniške infrastrukture in olajšanju prilagoditve železniškega sistema novim smernicam, so se na nivoju Evropske Unije oblikovale posamezne direktive, ki tvorijo t.i. infrastrukturne pakete EU:

• Direktiva 91/440/EEC o razvoju železnic skupnosti;
• Direktiva 2001/12/EC o spremembi direktive Sveta 91/440/EEC;
• Direktiva 95/18/EC o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu;
• Direktiva 2001/13/EC o spremembi direktive Sveta 95/18/EC;
• Direktiva 2001/14/EC o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala;
• Direktiva 96/48/EC o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za velike hitrosti;
• Direktiva 2001/16/EC o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti).

Republika Slovenija je s pridružitvenim aktom stopila na opisano pot. V procesu prilagajanja ustrezne slovenske zakonodaje s področja železniške dejavnosti je bil sprejet nov Zakon o železniškem prometu (ZzelP-UPB1), ki je popolnoma usklajen z zahtevami evropske Unije. S tem se je začel proces ločevanja upravljanja železniške infrastrukture od izvajalca transportnih storitev tudi v Sloveniji.

Z drugimi besedami to pomeni, da se klasična organizacija dela in iz nje izhajajoče (nekoč izključne) pristojnosti železniških podjetij bistveno spreminjajo. Pojavljata se namreč dva poslovna subjekta: eden z izključnimi pristojnostmi na področju upravljanja železniške infrastrukture in drugi s področja izvajanja transportnih storitev, infrastruktura pa je njihova stična točka za celostno ponudbo železniških transportnih storitev. Zaradi tega je potrebno tehnični nivo kakovosti obstoječe železniške infrastrukture bistveno dvigniti. S tem bodo izpolnjene realnejše možnosti za enakopravno vključevanje železniškega sistema v transportni sistem, kakršnega pozna razvita evropska unija. Hkrati bomo tako omogočili večjo izkoriščenost železniških (okolju prijaznih) oblik transporta, zniževali stopnje različnih škodljivih emisij, vzpostavili naravnejši razvoj prometa in izboljšali vsesplošni razvoj kakovosti življenja.

Pred novoustanovljenimi upravljavci z železniško infrastrukturo se tako postavlja velik izziv pri definiranju in izboru najoptimalnejšega sistema upravljanja za posamezno transportno omrežje.

Prispevek k razreševanju

Z željo prispevati reševanju nastalih zagat, organiziramo 1. kongres upravljavcev železniške infrastrukture, kjer bodo predstavljene tako dobre kot slabe prakse upravljanja z železniško infrastrukturo, preverili bomo obstoječ sistem upravljanja, pridobili nove ideje in koncepte upravljanja in vzpostavili neločljive vezi med posameznimi upravljavci železniške infrastrukture v evropskih državah.

Nameni in cilji kongresa

Nameni:

• Oblikovati evropsko primerljiv sistem upravljanja z železniško infrastrukturo
• Predstaviti vlogo in pomen upravljavcev z železniško infrastrukturo širši javnosti
• Poudariti pomen povezovanja upravljavcev z železniško infrastrukturo v mednarodna združenja
• Izmenjava izkušenj pri upravljanju z železniško infrastrukturo

Cilji:

• Predstavitev dobrih praks posameznih upravljavcev
• Predstavitev evropskega združenja upravljavcev (EIM)
• Predstavitev slovenskega upravljavca železniške infrastrukture (AŽP)
• Seznaniti širšo strokovno javnost o stanju tako nacionalne kot tudi evropske železniške infrastrukture