ZAKLJUČKI
1. KONGRESA UPRAVLJAVCEV ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE
Sodobni način življenja in z njim povezana
zahteva po primerne mobilnosti vse večjega števila ljudi kakor
tudi kvalitetne oskrbe gospodarstva narekujeta razvoj učinkovitih
in uspešnih transportnih sistemov. Pomemben sestavni del le-teh
je tudi železniški prometni sistem, v okviru katerega potekajo
tudi aktivnosti upravljanja železniške infrastrukture.
Znanost in stroka imata na področju upravljanja železniške
infrastrukture ključni pomen. Politične odločitve, ki se oblikujejo
skozi usmeritve prometne politike (lokalnih, regionalnih,
nacionalnih, evropske), lahko učinkovito prispevajo k uresničevanju
zastavljenih ciljev, samo v kolikor so izoblikovane v sodelovanju
z znanostjo in stroko.
Upoštevajoč prednosti železniškega prometnega sistema zaradi
okoljske sprejemljivosti in posledično realnih možnosti intenzivnejšega
razvoja, so izdelani ukrepi evropske, pa tudi slovenske prometne
politike, ki so usmerjeni k spodbujanju razvoja železniškega
prometnega sistema.
Evropska zakonodaja in usmeritve s področja urejanja železniškega
prometnega sistema zahtevajo ukrepe, ki prispevajo k povečanju
učinkovitosti oziroma zahtevanemu dvigu produktivnosti železniškega
prometnega sistema ter zagotavljajo celovitejšo kakovost transportnih
storitev na področju Evropske Unije.
Republika Slovenija se je odločila za takšno evropsko pot,
predvsem zavedajoč se svoje odgovornosti in vloge v bodočem
evropskem prometnem sistemu. Veljavna zakonodaja je evropsko
primerljiva, kar pomeni, da omogoča zahtevano reorganizacijo
ŽPS in normalno delovanje upravljavca železniške infrastrukture.
Javna agencija za železniški promet RS je s strani Vlade RS
ustanovljena kot upravljavec železniške infrastrukture v RS.
Slovenija, s svojim geostrateškim in geopolitičnim položajem
na križišču V. in X. panevropskega koridorja, lahko predstavlja,
ob dosledni implementaciji zakonodaje, učinkovit primer kvalitetnega
preoblikovanja železniškega sistema v cilju zagotavljanja
uveljavitve le-tega v bodoči Evropski Uniji.
Upravljanje železniške infrastrukture je heterogena, kompleksna
dejavnost, ki vsebuje celovito skrb za razvoj železniške infrastrukture,
njeno vzdrževanje, nadgradnjo in modernizacijo.
Implementacija sistema upravljanja železniške infrastrukture
je odvisna od globalnih usmeritev (smernice EU) ter nacionalnih
pogojev in danosti. Predvsem slednje je vzrok, da v EU ni
zaslediti enovitega modela upravljanja ŽI ter da se posamezne
konkretne rešitve s tega področja med seboj razlikujejo. RS
seveda tudi zaradi svojih danosti in interesov po učinkovitejšem
upravljanju železniške infrastrukture, pri tem ni izjema.
Mednarodna združenja, kot na primer Združenje evropskih upravljavcev
železniške infrastrukture - EIM, imajo pomembno vlogo pri
usklajevanju in spodbujanju celovitih rešitev s področja upravljanja
železniške infrastrukture ter omogočajo prepotrebno izmenjavo
izkušenj tega sicer mladega, vendar hitro rastočega interdisciplinarnega
področja.
Znanstvena srečanja (kot na primer Kongres upravljavcev železniške
infrastrukture RIMC 2003) pomembno prispevajo pri prenosu
znanj in izkušenj med različnimi subjekti procesa upravljanja
železniške infrastrukture, tako na mednacionalni, kot tudi
na nadnacionalni ravni, zato je nedvomno potrebno tudi na
tem področju zagotoviti trajen način tovrstnega sodelovanja.
Pri strokovnem delu je potrebno vključevati najširšo strokovno,
pa tudi drugo javnost, saj se na takšen način zagotavlja celovitost
in ustreznost praviloma interdisciplinarnih in multidisciplinarnih
strokovnih odločitev. Ob tem je sodelovanje znanstvenikov
in strokovnjakov slovenskih in drugih evropskih univerz ključnega
pomena.
Kongres upravljavcev železniške infrastrukture naj postane
permanentni mednarodni dogodek, na katerem bodo sodelovali
najuglednejši strokovnjaki različnih področij upravljanja
železniške infrastrukture. Osnovni cilj kongresa bo izmenjava
strokovnih izkušenj in vzpodbujanje sodelovanja med podjetji
in posamezniki, ki delujejo na področju upravljanja železniške
infrastrukture.
Organizacijski odbor RIMC 2003
|