Ko sem na prvem sestanku v uri podaril znanje o nekaterih najbolj sodobnih spletnih orodjih, je bil naročnik osupel.
Sedela sva, jaz sem brezkompromisno podarjal vse, kar sem vedel. V živo s primeri in dokazi, razlagami, kritikami in možnostmi dolgoročnega uspeha skozi ta orodja. S povdarkom, kako bi to koristilo njemu glede na konkurenco. Kako lahko sam te zadeve uporabi brez moje pomoči.
V istem trenutku je sklenil, da bova delala na vsaj 2 projektih. Na enem bom svetovalec, na drugem bomo naredili nekaj naprednih zadev, ki jih njegov oblikovalec spletne strani ni zmogel.
Seveda bi mu najprej vsa znanja prodal in šele nato sklenil takšen dogovor. A vendar, nisem šel v to strategijo, saj sem naravnan k dajanju. Zakaj?
1. Ker so te zadeve brezplačno dostopne in je le vprašanje časa, kdaj bo vsak prišel do njih po neki poti.
2. Ker se počutim kreativno, kadar ustvarjam nove reči.
3. Ker sem prepričan, da je pravi razvoj mene, Kainota, naročnikov in celotnega našega okolja v nadgradnji naših znanj.
Ta strategija že leta producira odlične rezultate. Vedno znova uporabljamo nova orodja na nove načine in naročniki nam zaupajo, da bomo na najboljši možen način izkoristili njihove potenciale. Prav tako nismo obremenjeni s prodanimi količinami. Koliko Google oglasov smo prodali ta mesec? Ni pomembno.
Povsem drugače se žal počutim večino časa, ko kupujem.